Carstvoto na zborot (zivotot i deloto na Jovan D. Kostovski)
Jovanka Stojanovska - Drugovac
Institut za makedonska literatura, Skopje,2001
Ne mi e nepoznato naucnoto delo na d-r Jovanka Drugovac, nejzinite monografii za tvorestvoto na Anton Panov, Tomo Smiwanic Bradina, Voislav I. Ilic... koi pretstavuvaat celosni i prvi seopfatni istrazuvawa za ovie dejci i se nezaobikolni vo literaturata na katedrata za knizevnost. CARSTVOTO NA ZBOROT e kniga posvetena na zivotot i deloto na bardot na makedonskata teatarska kritika- Jovan D. Kostovski; redactor, stenograf, poet, raskazuvac, dramski pisatel, novinar, preveduvac. Fasciniran sum, no ne i iznenaden ( imajci gi predvid prethodnite dela na Drugovac) od serioznosta vo pristapot, studioznosta, temelnosta, argumentiranosta, analiticnosta, poznavaweto na teatarot voopsto, brilijantnoto prosleduvawe ( po prethodniot navistina brilijanten i luciden voverd-Predgovor) na zivotniot pat, poetskoto tvorestvo, prozata, novinarskata dejnost, lektorstvoto, teatarskata kritika ( ne isklucuvajci jai vonrednata uloga na Kostovski vo formiraweto na Teatarot za deca), likovntata kritika, povrzuvajci go Kostovski so znacajni imiwa od makedonskata literature, na primer, me|ubrojnite i so goleniot Racin. Vo CARSTVOTO NA ZBOROT imame kompleten zivopis, eden kompleten detaq, deciden uvid vo sevkupnoto ( a raznovidno) tvorestvo na Jovan D. Kostovski. Monografijata CARSTVOTO NA ZBOROT za mene e nesekojdneven naucen trud koj na edno mesto naucno, sistematski i objektivno obedinil cel eden tvorecki vek. CARSTVOTO NA ZBOROT pretstavuva naucno zaokrucuvawe na eden redok tvorecki potencijal dostoen za pocit. Vrednosta na negovoto delo preku CARSTVOTO NA ZBOROT ja dokaza d-r Drugovac i toa na najdostoinstven nacin, ne preskoknuvajci nisto od negoviot naucen interes, notirajci, elaborirajci gi site objaveni site objavbeni i neobjaveni dela. Ottuka, voshitot i fascinatnosta se zgolemuva. Realizirawe na vakvi naucni studii bara celosno posvetuvawe, golema naucna naucna potkovanost i, koga se raboti-kako iv o ovoj slucaj za prvicno naucno pretstavuvawe na edno naucno tvorestvo, vistinska naucna kompetentnost. Ovie redovi gi pisuvam so osobeno zadovolstvo i vprocem, sekogas e taka koga pred sebe imam kniga koja nudi novi naucni soznanija. Pretpoznatliva po svojata energicnost, studioznost, temelnost, profesionalnost, po svojot sopstven i prvicen naucen sud i stav d-r Drugovac ocekuvano i objavi vonredno znacajno naucno delo so koe makedonskata literaturna nauka vo vistinska smisla na zborot e pobogata. Onie koi umeat da go osoznaat i pocituvaat sopstvenoto nasledstvo se za pocit. A jas, kako vqubenik vo literaturata, opien i opcinet od pesnite na Racin, [opov i Koneski im se poklonuvam na site onie koi go pocituvaat onoj tvorec za kogo pisuva d-r Drugovac i sekogas so golem respect ce pisuvam za naucni objavi kakva sto e CARSTVOTO NA ZBOROT na d-r Jovanka Drugovac.
Prof.d-r Sava Damjanov, (avtorot e prof.na Filozofskiot, Fakultet, Novi Sad, Srbija)
Imajci gi site priznaci na edna vistinska naucna istrazuvacka studija knigata na Jovanka Drugovac pod naslov CARSTVOTO NA ZBOROT ednovremeno se javuva i kako mosne retka vo svojot zanr. Imeno, se raboti za najcelosen i najdokumentiran bio-bibliografski portret na vonredno aktivnata, talentirana i plodna tvorecka licnost na makedonskiot poet, raskazuvac, dramski pisatel, zurnalist, publicist, teaytarski kriticar, preveduvac i lector (redactor) na Jovan D. Kostovski. Iako so tekot na vremeto i kaj nas se mnozat biografski publikacii( magistraturi, doktorati, monografii is l.publikuvani trudovi) sepak moze da se konstatira deka toj zanrovski vid na istrazuvacki trudovi se uste e deficitaren vo odnos na drugite literaturni, publicisticki i zurnalisticki vidovi. Ovoj pat doa|a do edna pozabelezliva naucnoistrazuvacka publikacija od bio-bibliografski tip od peroto na d-r Jovanka Drugovac, i samata projaven avtor na takvi potfati i trudovi. Se pojavuva obemna kniga za zivotot i raznovidnoto tvorecko delo na J.D.Kostovski, koj so pravo moze i treba da bide okvalifikuvan kako doajen na makedonskata zurnalistika, publicistika, teatarska kritika i drugi srodni ( likovno hronicarski i radio dramski prosleduvawa, kako i stenografsko - jazicni, pravopisni i preveduvacki) dejnosti i aktivnosti. Vistinsko ostvaruvawe pretstavuva opfacaweto na biografskoto i delotvornoto dejstvuvawe na ovoj povecekratno talentiran i projaven vo povece kreativni podracja makedonski intelejtualec edna posebna, maker i obemna kniga. Ovaa sogledba stanuva uste posustestvena ako se konstatira deka napisanite brojni stranici na knigava se rezultat na povecegodisni naucni istrazuvawa na avtorkata niz bogatata dokumentarna rakopisna arhivska i objavena bogata bibliografska ostavnina na neumorniot nas predvoen i povoen trudbenik na pisaniot zbor. Avtorkata na ovaa dragocena monografska kniga najmnogu istrazuvala vo arhivskoto oddelenie na MANU, no koristela i bogata memoarska literature od niza najpoznati sovremeni makedonski pisateli, zurnalisti, publicisti, teatrolozi i drugi poznavaci na zivotnata i rabotnata vrvica na Jovan D. Kostovski.
Taka nastanale raznovidnite vpecatlivo napisani stranici na ovaa kniga na koi detalno, dokumentarno i protolkuvano se tretiraat zivotnite i rabotnite pateki na licnosta na koja i e posvetena monografijava. ziveejciv o razlicni opstestveno politicki i rabotno profesionalni okolnosti vo predvoenata, voenata i povoenata makedonska sredina J.D.Kostovski doziveal i preziveal teski zivotni iskusenija me|u drugite i zatvorskite nepriliki vo Kralsko jugoslovenskata i opukatorsko bugarskata politicko represivna praktika. Voshituvacki i priznatelno dejstvuvaat posebnite napori vo tie uslovi na mlkadiot makedonski zaqubenik vo neome|enite ubavini na literaturniot, publicistickiot i zurnalistickiot zbor da dojde do nuznite, odnosno posakuvanite povisoki skolsko obrazovni kvalifikacii vo povece makedonski gradovi iv o predvoenite jugoslovenski istaknati centri. Potomok n abelezit ucesnik vo Ilindenskata epopea,m zadoen so istite patriotski slobodoqubivi cuvstva i ideali, roden vo slavnoto Mijacko selo Smilevo, J.D.Kostovski ce go pomine svojot relativno dolg zivot so maksimalno projavena trudoqubivost i ucenoqubivost. Nedobrojni se cinat rabotnite mesta i funkcii na koi J.D.Kostovski se oformuval kako intelektualec vo povece kreativni sferi kakvi sto se: beletristikata ( poet, raskazuvac i dramski pisatel), literaturen preveduvac i kriticar, istaknat redactor, jazicen lector i organizatort na teatarskiot zivot vo povoena Makedonija ( duri i me|u najmladite radio dramski i detsko mladinski teatarski krugovi), eden od najmalobrojnite makedonski stenografi i lingvisticko pravopisen strucwak i innovator, pokraj uvazen urednik vo najeminentnite nasi pecateni glasila i radio difuzniot medium, pri pocetrnite cekori na tie znacajni javni faktori vo prvite godini i decenii na povoena Makedonija.
Avtorkata na ovaa kniga d-r Jovanka Drugovac po napornite arhivski istrazuvawa, koi rezultirale vo isklucitelno obilen faktografski material, projavila zavidno i vrvno umeewe za funkcionalna i instruktivna konsekventnost vo prezentiraweto na toj bogat i raznoviden i kompleksen arhivsko publikativen materijal. Taka, pred citatelot hronolosk ii plasticno defilira zasluznata kreativna i organizatorska licnost na Jovan D. Kostovski. Soodvetno nap ovaznite podracja na koi reazultatno se pojavuval makedonskiot zasluznik J.D.Kostovski i avtorkata J.Drugovac gi oformila poglavjata na knigata. Pa go gledame Kostovskiot literaturen profil, potoa publicisticko zurnalistickiot i urednicki lik, no . sepak, najcesto zdogledliv e belezitiot dramsko teatroloski kriticarski negov personaz.Neizostaven e i negoviot kriticarsko likoven ucinok i pridones preku konkretnite osvrti, ocenki, belesk ii recenzii za oddelni likovni izlozbi i dela, no i preku skiciranite mini monografski portreti na nizata eminentni likovni umetnici vedeti, osnovopoloznici i doajeni na makedonskoto slikarstvo i skulpturata: Nikola Martinovski, Tomo Vladimirski, Vangel Koxoman, Vasilie Popovic Cico, Dimitar Pandilov, Lazar Licenoski id r.
Ovaa monografska publikacija na d-r Jovanka Drugovac sodrzi i bogat funkcionalen foto faksimilski i kako likovno graficki materijal so koj ne samo dokumentarniot tuku ilustrativniot del na tekstot dejstvuva kako ucinok vo pocelosnoto oformuvawe na site elementi na napisaniot avtorski tekst.Toj, avtorskiot tekst na d-r Jovanka Drugovac gi sodrzi i voobicaenite dopolnitelni prilozi neophodni za vakvi naucni trudovi pregled na koristenata literatura, Register na literaturnite imiwa i Register na geografskite pimi zastapeni vo tekstualniot korpus na knigata.
Zatoa, vo zaklucok, ce istakneme deka zanrovski po retkata monografska studija CARSTVOTO NA ZBOROT od evidentno raspisanoto pero na d-r Jovanka Drugovac moze i treba da se zeme kako pokaz na toa kako treba da se pisuvaat i publikuvaat srodnite monografski knigi.
Prof.d-r Tome Sazdov
Knigata CARSTVOTO NA ZBOROT pretstavuva kontinuitet na zalozbata na d-r Jovanka Drugovac da otkriva i prezentira novi, dosega neprouceni avtori, zasluzni za makedonskata literatura. Uste od samiot pocetok, avtorot, ni navestuva deka preku ovoj trud ce vlezeme vo edno carstvo koe opstojuva niz vekovi, a toa e carstvoto na zborot, carstvoto na Jovan Kostovski. Odlicen poznavac na Jovan Kostovski mi bese kazano deka naslovot na knigata e vistinskiot beleg za nego, bidejsi navistina bil majstor na zborot, majstor narrator.
Monografskiot trud za J. Kostovski, redactor, stenograf, poet, raskazuvac, dramski pisatel, teatarski kriticar, novinar i preveduvac, e baziran najmnogu vrz arhivski materijal na MANU, od mnogubrojnite zapisi niz naucnite spisanija i sekojdnevniot pecat, od licnite iskazuvawa na mnogubrojnite svedoci na zivotniot pat na Kostovski.
Naucniot trud na Jovanka Drugovac e zastapen na 209 stranici e globalno podelen na nekolku tematski podracja, vo koi zanrovski e prosledeno celokupnoto objaveno i seuste neobjaveno tvorestvo na Kostovski. Vo prvoto poglavje faktografski se elaborirani biografskite podatoci, zasnovani na arhivski materijal, i proitoa se kontekstualoizirani glavnite preokupacii na Kostovski; negovata sorabotka so nizata spisanija vo periodot me|u dvete svetski vojni, se razotkrivaat negovite psevdonimi, negovite aktivnosti okolu makedonskoto jazicno prasawe.
Vo poglavjeto Knizevno tvorestvo, Jovanka Drugovac go pretstavuva poetskoto iskustvo na kostovski, belezejsi gi negovite objaveni i neobjaveni pesni t.e. stihozbirki. Vo kontekst na toa poglavje sleduvaat redovite nasloveni Pome|u razumot i strasta, vo koi avtorot pravi analiza na poezijata, pri sto kodira deka "Kostovski e preokupiran so qubovta i bolkata vgnezdena vo negovoto srce i dusa", "negoviot zivot e zivot na emocii. . . Kostovski e obzemen od edno lice i sozdava edna tema, . . . avtor e na edna prava . vistinska poezija, nagonska, prirodna, podsvesna i svesna zelba sto ra|a novi i novi stihovi polni so intuitivnost, polni intimnost i otpor i sudir so stvarnosta i realnosta." Vo prolzenie na poetskata analiza J.Drugovac belezi deka Kostovski pee i za pecalbarite, ostavenite deca, zenite, gladot, tagata, iscekuvawata i nadezta. Na kraj ce go notirame faktot na koj ukazuva J.Drugovac deka Kostovski ne e poet od rang na golemite poeti, . . . no , sepak, taa poezija e sozdavana vo specificni uslovi, na tu| jazik i toj fakt posocuva na nasiot odnos kon negovata poezija. Poezijata Kostovski ja pisuva na srpski jazik a prepevot vo knigata go napravila Jovanka Drugovac.
Vo Poglavjeto Proza evidentirani se: objaveni raskazi; neobjaveni raskazi, notiorani so nivnata kusa sodrzna, dramski tekstovi i skici, dramatizacii, reportazi, neobjaveni reportazi, prevodi, prevodi vo ostavnina. Teatar ili ognena masina e poglavje vo koe avtorot po hronoloski red ja prezentira teatarskata kritika vo periodot od 1928-1978 godina. Kriticarskiot osvrt na J.Kostovski pretstavuva me|nik na teatarskata kritika kaj makedoncite, belezi J.Drugovac, naglasuvajci deka " toj e osamena pojava , eden me|u retkite makedonci - tetarski kriticari me|u dvete svetski vojni. Toj e objektiven vo svojot sud za reziserskata postavenost, za akterskite ostvaruvawa, za scenografskiot trud, za muzikata, za kostimografijata." Vo ova poglavje avtorot podetalno se zadrzuva na negovite objaveni kritiki posocuvajci niza primeri t.e.izvadoci od niv za mnogobrojnite teatarski pretstavi, za posledovatelno da konstatira " deka od negovite teatarski kritiki moze da se sogleda makedonskata dramska knizevnost. Negovata kritika , po nekoe nepisano pravilo, prvo se interesira za dramskoto delo, za negovata estetska vrednost i znacewe, a potoa negoviot interes e svrten kon analizata kon teatarskite elementi na sekoja pretstava." Po Poglavjeto Teatar za deca, akcentirano e znaceweto na J.Kostovski vo formiraweto na Kukleniot teatar na Mladinsko detski teatar i voveduvaweto vo Radio Skopje na emisijata Radio teatar za deca. Po poslednoto poglavje Jovan Kostovski likoven kriticar, Jovanka Drugovac preku napisite za Pandilov, Avramovski, Licenoski, Martinoski, Koxoman go pretstavuva Kostovski i kako vqubenik na Kostovski vo simfonijata na boite.
Da zabelezime i deka navistina treba da se oddade dostoen proctor vo naukata na raznovidnata aktivnost na Jovan D. Kostovski. So ova izdanie se potvrduva mislata na Jovanka Drugovac deka " mnogu zborovi od carstvoto na zborot go cekaat migot na otkrivaweto, Nikogas ne e docna da se otkrie eden zbor, da opee edno ime, da se zaokruzi edno delo, da se zbogati edno carstvo."
d-r Valentina Mironska Hristovska "Spektar", Skopje, 2000.
Knigata CARSTVOTO NA ZBOROT ( Institut za makedonska literatura, 2000) od eminentniot proucuvac na knizevnata istorija d-r Jovanka Drugovac, iscrpno promotivno i zasluzeno gi zaokruzuva zivotot i tvorestvoto na Jovan D. Kostvski (1907-1980), poet, raskazuvac, dramski avtor, teatrski kriticar, redactor, scenograf, novinar i preveduvac. Pri oformuvaweto na ovoj analiticki trud se koristeni istrazuvawa niz povece institucii kako i sorabotka so licnosti sto go poznavale Jovan D. Kostovski. Avbtorkata d-r Drugovac go pravi toa uspesno, pasionirano i korektno. Knigata izobiluva so soodvetni faksimili, koi ja zbogatuvaat kompletnosta na knigata.
Jovan D. Kostovski vo periodot me|u dvete svetski vojni gi objavuva svoite trudovi vo povece spisanija kako na primer: "Srspko Kosovo", "Preporod", "Nasa domovina", "Venac", "Mladost", "Knizevni Jug", "Knizevni polet", "Juzni pregled", "Na Jugu", "Nasa riznica", "Vardar", "Skopska scena", "Glas Juga", "Luc" i dr. Kako i mnogumina drugi tvorci vo toj period, Jovan D. Kostovski upotrebuval pseudonimi, kako na primer: Jovan D. Kostic, Vandi Kosac. J.Martin, Trpe Neznoeski. Kako zasluzen deec i gra|anin, dobiva Zlaten medal za gra|anski zaslugi vo 1934 godina, a vo 1939 godina Orden na Sv.Sava od Petti red.
Poetskoto tvorectvo na Jovan D.Kostovski pocnuva so objavuvaweto na negovite dve stihozbirki Pupoqci (1926) i Zgrceni motivi (1928). Pretstaveni se negovite objaveni pesni i stihozbirki, no osobeno dragocen pridones e razsvetluvaweto na negovite neobjaveni pesni i stihozbirki. Vo svoeto poetsko tvorestvo dominantni motive se qubovta i bolkata.
Proznoto tvorestvo e prosledeno preku negovite raskazi, skici za drami, dramatizacii, reportazi i prevodi. Povtorno koncizno se pretstaveni negovite objaveni i neobjaveni raskazi, objaveni neobjaveni reportazi, objaveni i neobjaveni prevodi.
Jovan D. Kostovski e najpoznat kako teatarski kriticar. Prosledeno e negovoto teatarsko kriticarsko angazirawe od periodot od 1928-1978 godina. Osobeno e interes delot koga se govori za Jovan D. Kostovski kako kriticar na teatarski pretstavi za deca ( teatar za deca, Kuklen teatar i Mladinsko detski teatar). Ona sto prijatno iznenaduva e likovnata kritika na Jovan D. Kostovski. Toj go poznaval tvorestvoto na nasite likovni korifei: Nikola Martinovski, Vangel Koxoman, Dimitar Pandilov, Lazar Licenoski. Za niv ostavil brojni napisi.
Na krajot od knigata sleduvaat zapisi za Jovan D. Kostovski od negovite sovremenici i poznavaci na negovoto delo Miso Kitanovski i Riste Stefanovski. Pretstavuvawe na vakvi profili, tvorci koi ostavile beleg vo povece naucni disciplini e povece od dragocen, bidejci nivnoto rasvetluvawe e potrebno, korisno i aplicirano vo edna monografija.
Violeta Martinovska "Dnevnik",Skopje,15.02.2002
Pred mene e knigata Carstvoto na zborot od Jovanka Stojanovska Drugovac vo zdanie na Institutot za makedonska literature vo Skopje. Vo nea se govori za Jovan Kostovski kako redactor, stenograf, poet, raskazuvac, dramski pisatel, teatarski kriticar, novinar, preveduvac i , nad se, covek koj ostavil znacajni tragic vo sevkupniot zivot von asava zemja.
Vo vremeto sto od den na den ne mele, a zaedno so nas gi mele i vrednostite nasi, zamenuvajci gi so plasticni surogati od nekogasnite lica do |on -surati ostanuvaat samo tragite. . .
Vo nasava zemja postoese Jovan Kostovski, vqubenik vo teatarot, koj preku svoi teatarski recenzii, ja galvanizirase svesta na mnogumina za teatarot. Toj pisuvase recenzii za predvoeniot teatar, no i za onoj po vojnata - sekogas kako borec za eden ponov i posovremen teatar kaj nas. ^estopati mi velese; " Riste, !ovek koj ednas ce go pomirisa mastiksot ( lepiloto) so koe se lepat bradi, periki, mustaci), toj cel zivot ce bide vqubenik vo teatarot." So nego i so mnozina drugi ja otvorivme tn. "ziva scena", koja nesto podocna na Kukleniot teatar mu donese i novi miwa: Makedonski detski teatar i konecno, Dramski teatar.
Knigata posvetena na Jovan Kostovski e ustee den plod na strasta na podanckata na carstvoto na zborot Jovanka Stojanovska Drugovac. Se najde licnost, se najdoa sredstva za istrazuvawe na arheologijata na edna licnost kakva sto bese Jovan Kostovski.
Ovaa kniga se sostoi od 22 dela, vo koi se osvetluvaat i se dopolnuvaat faktite i tragite sto gi ostavi Jovan Kostovski, kojsto imponiraat so svojata kompletnost. Taa zasemetuva so svoeto bogatstvo ( ne moze ni da se zamisli samo trudot vlozen vo baraweto i pronao|aweto na site ovie podatoci) predstavuva slika na site procesi vo toj period kaj nas niz prizmata na zivotot na ovoj velikan von asata kulturna sredina. Vo nea se registrirani site mozni manipulacii, propaganda, politicki i istoriski presvrti i interesi. Samo taka moze i treba da se cita knigata, zasto taa pretstavuva predizvik za istoriskata nauka.
Knigata ja primame kako eden vid sublimate na zivotot na Jovan Kostovski so sodrzina sto tuka e obrabotena iscrpno i so site relevantni podatoci. Avtorot ja razrabotuva istorijata na nacin sto e neophoden i prifatliv. Pokraj iskustvoto, poznavaweto, znaeweto i sistematicnosta sto pa|aat vo oci na sekoja stranica od knigata, Jovanka Stojanovska Drugovac manifestira i qubov sprema deloto na Jovan Kostovski. Ovoj kvalitet ni dava pravo na knigata da gledame kako na ziva materija, kako na nesto sto ima svoja dusa.
Knigata se pojavuva vo eden ploden period na makedonskata izdavacka dejnost, vo vreme koga ima mnogu pricini da se rekonstruiraat brojnite izminati godini, pred se zaradi kriticko sogleduvawe na storenoto i sozdadenoto. Vo nea se naredeni kako monistra na gerdan site periodi od zivotot na Jovan Kostovski, negovata biografija, negovoto tvorestvo vo poezijata, objavenite i neobjavenite pesni.
Jovan Kostovski vo 1926 godina ja objavuva svojata prva zbirka pesni Pupoqci, potoa vo 1927 godina se pojavuva i vtorata zbirka Zgrceni motive, a vo negovata ostavnina vo MANu se nao|a uste edna neobjavena zbirka.
Od 67-93 stranica vo knigata e obrabotena prozata na Kostovski: raskazite, skicite za drami, dramatiziranite reportazi i prevodite.
Teatarskata kritika e opfatenabibliografski po godini, od 1928 pa do 1932 i za sekoja naredna godina se do 1978 godina ili opfateni se napisanite okolu 250 teatarski kritiki.
Vo 1073 godina, polovina vek po prvata negova objavena kritika, Kostovski ja izdava knigata Dela i izvedbi, podelena vo dva dela: Belezi na minatoto i Vreme nase-vo svoj izbor, kade sto na edno mesto gi sobral najvaznite recenzii. Aleksandar Aleksiev, koj e avtor na Predgovorot pod naslov Svedostvo dolgo cetiri decenii vo ovaa kniga pisuva deka Kostovski e najstariot i mosne zasluzen teatarski kriticar , istoricar na teatarot, najrevnosen teatarski kriticar. Jovanka Stojanovska Drugovac mozne ubedlivo ni go dokazuva toa na stranicite 93-161.
Vo delot Teatar za deca - Kuklen teatar- Mladinsko detski teatar se govori za Kostovski i za negovoto ucestvo vo rabotata na Kukleniot teatar, podocna Mladinsko detski teatar, kako pretsedatel na Teatarskiot Sovet, sto ukazuva deka toj dolgi godini bil i del od teatarot za deca, kade sto dal znacaen pridones.
Vo delot za Jovan Kostovski kako likoven kriticar se veli: " So golemo vnimanie, strast i qubov go sledese i razvojot na likovnata umetnost vo Makedonija. Za toa svedocat brojnite napisi za zivotot i deloto na vrvnite nasi likovni umetnici od rangot na Toma Vladimirski, Lazar Licenoski, Vangel Koxoman, Qubomir Belogarski, Dimitar Pandilov, Nikola Martinovski.."
Imeto na Jovan Kostovski se pomni " . . .,i po ogromnite zalozbi za jazikot, pravopisot, za poizrazitoto prisustvo na makedonskite avtori na profesionalnite dramski sceni, so sto go dobi epitetot na najgolem pobornik na vrednoto i od oblasta na nasata dramaturgija, bez razlika dali se odnesuva na nasledstvoto ili na sovremeniot scenski iskaz".
Na krajot od knigata se pomesteni dva napisa za Jovan Kostovski: od Miso Kitanovski i od Risto Stefanovski, kako i koristena literatura, registar na licni imiwa i registar na geografski poimi.
Koga ce se sobere se na edno mesto, se doa|a do zaklucokot deka Jovanka Stojanovska Drugovac napisala mosne znacajna kniga - trgnala od zaborav edna vazna licnost, i toa so mnogu dokumenti, svedostva i spomeni sto gi organizirala na istoriografski nacin dostoen na naucnite standard ii vo vid na sublimirano nasledstvo i go podaruva na idninata na nasata kultura.
So ovaa kniga Jovanka Stojanovska Drugovac go prodolzuva zivotot na nasiot mosne drag i sakan Jovan Kostovski kako najgolema nagrada za negovoto delo.
Risto Stefanovski "Teatarski glasnik",Skopje,br.53-56,2002
Projavuvajci nesekojdnevna naucnoistrazuvacka dejnost od povece raznovidni podracja na makedonskata ponova, sovremena literature i nauka za nea, d-r Jovanka Stojanovska ostvari zabelezlivi naucni postigawa koi sevkupno prezentiraat vonredno bogata naucnoistrazuvacka dejnost i publikatorska aktiva. Ne mozejci, se razbira, da se vpustime id a se zadrzime na pogolemoto mnozestvo od nejzinite publikuvani naucni i istrazuvacki trudovi i od cisto formalin pricini (bidejci sme ograniceni so prostorot, voobicaen, dozvolen za objavuvawe na tekstot na nasiot izvestaj vo soodvetnite akti na glasilata na Univerzitetot Cv.Kiril i Metodij) nie ce se zadrzime na poznacajnite nejzini publikacii selektivno tretirani.
Po objavuvaweto na magisterskata teza Anton Panov i doktorskata disertacija za Tomo Smiqanic Bradina, d-r Jovanka Stojanovska samo za nekolku godini napisa i publikuvase nekolku oddelni knigi i studii od oblasta na literaturnata istorija, literaturnata kritika, dramskata literature i drugi podracja na literaturnata nauka. Taka, vo tekot na 1997 godina se pojavi nejzinata monografija za zivotot i tvorestvoto na poznatiot literaturen deec Voislav I. Ilic BLESOK I TRAEWE. Ovaa monoggrafska studija ne e samo od retkite poseriozni osvrti na Ilicevoto literaturno delo, tuku e najzabel;ezlivo, najseriozno monografsko testirawe za nego. Od slicen karakter e i knigata pod naslov CARSTVOTO NA ZBOROT, vo koja e dadena monografska studija za raznovidnoto literaturno, publicisticko i kriticarsko delo na eden od osnovopolozincite na literaturno teararskata kritika na Jovan kostovski, faktickiot doajen na makedonskata zurnalistika.
Od poseben , kompleksen zanrovski vid e knigata naslovena BAJKA NA zIVOTOT koja se odnesuva na mosne studiozen pregled , tretman na makedonskata knizevnost za deca i mladina vo periodot me|u dvete svetski vojni 1918-1941. Iako vo dosegasnata literaturna nauka i praktika postojat nekolku prethodno publikuvani srodni naucnoistrazuvacki pregledi i studii od nekolkumina makedonski avtori (Miodrag Drugovac, Dusko Cackov, Muris Idrizovic), monografskiot osvrt na vkupno 18 najistaknati pretstavnici na makedonskata literaturna nauka za literature za deca i mladina ja legitimira tokmu ovaa kniga na d-r Jovanka Stojanovska , poseopfatna od prethodnite, a po metodologijata na proucuvawata i prezentacijata za posovremena, pomoderna. Inaku, na stranicite na ovaa naucnoistrazuvacka tvorba taa gi Opfaca kako najstarite pretstavnici na literaturnoto tvorestvo za deca kaj makedoncite : Jordan Haxikonstantinov Xinot ( preku dramski izraz) i Grigor Prlicev (preku stihot), pa pokraj soodvetnite tvorbi na M.Cepenkov, E.Sprostranov, T.S.Bradina, N.Majski, V.Iqoski, N.J.Vapcarov, R.Petkovski, A.Krstic, M.Bogoeski, B.Bojaxiski i V.Nikoleski se do V.Kunovski, V.V.Naumcevski, N.Zekmanova i S.Janevski.
Tematski samostojna e i poslednata kniga na d-r Stojanovska izlezena od pecat vo 2001 godina MOJA ZEMJA. Ovaa kniga sodrzi vkupno 37 pokratki ogledi, osvrti, ocenki, recenzii, prikazi i literaturno kriticki tekstovi za delata na makedonski pisateli ( raskazuvaci, poeti, romansieri, dramski tvorci) dobar del od koi i pripa|aat na prerodbenskata literatura.
Kon raznovidnata bogata literaturno istrazuvacka aktivnost na d-r Jovanka Stojanovska treba da se dodadat i nejzinite prireduvacko antologicarski trudovi od povece zbornici, zbirki, izbori, antologii i drugi srodni publikacii sto ja pretstavuvaat nejzinata dejnost kako nesekojdnevno plodna. zanrovski raznovidna i recisi seopfatna.
Prof.d-r Tome Sazdov, Prof.d-r Georgi Stalev, Prof.d-r Vele Smilevski, Republika Makedonija Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij“ vo Skopje Bileten na Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij“ vo Skopje br.825, Skopje, 1 april 2003