Blesok i traenje knizevnoto i naucnoto delo na Voislav I. Ilic
Jovanka Stojanovska-Drugovac
Kultura, Skopje, 1997
Blesok i traewe e monografski trud na Jovanka Stojanovska Drugovac posveten na sevkupnoto tvorestvo na Voislav I. lic. Od ponapred e vece naglasena potrebata iv aznosta na edno vakvo, integralno belezewe i prosleduvawe von asata literaturna nauka na knizevniot i naucen portret na Voislav I. Ilicta ovaa monografija e svoeviden odgovor na nagovorot sto go postavuvaat cestopati odlozuvanite ( od ovie ili onie pricini0 prireduvawa objavuvawa na negovite dela za sreduvawe i sistematizacija na negovoto tvorestvo i dobivawe na eden kolku sto e mozno pokompleksen uvid vo negoviot razvitok. Imeno, poetskite zalozbi i ostvaruvawa na B.I.Ilic, najnapred, kako aktivni ciniteli vo procesot na sozdavaweto na makedonskata nacionalna literature, vo periodot pred i neposredno po Vtorata svetska vojna; a osobeno so ogled na nivnata umetnicka ekspresija se od nesomnen interes za makedonskata knizevna misla. Od druga strana, po nekolku decenii obnoveniot angazman na V/.I>Ilic na planot na poetskiot izraz ja nalaga i potrebata za kriticko preprocituvawe na totalitetot na ostvareniot poetski opus na ovoj debranin, sozdavan na makedonski in a srpskohrvatski jazik, cii pocetoci se vrzani so aktivnostite na predvoenata bitolska gimnaziska literaturna druzina Kliment Ohridski, a kogo zivotnata vrvica ce go odvede da gi proucuva i prenesuva osobenostite na makedonskiot jazik i literature pri katedrata na Filoloskiot fakultet i drugi belgradsaki fakulteti, a iv o drugite universitetski gradovi vo Srbija. Pa taka, vo povoeniot period, negovite makedonisticki prilozi i studii go cinat "prv najkvalifikuvan makedonsit na srpskohrvatskoto podracje." Ottuka, monografijata Blesok i traewe na Jovanka S.Drugovac gi belezi, prosleduva i promisluva poetskite, proznite, dramskite, knizevno-istoriskite, poetickitei lingvistickite projavi na V.I.Ilic-sublimno iznesuvajci jai nivnata dosegasna knizevno-kriticka recepcija.
Monografijata Blesok i traewe kompoziciski e osmislena vo tri globalni celini (poglavja), od koi prvoto se sostoi od voved, zamislen kako sociokulturen kontekst na projavata na poetskiot izraz na V.I.Ilic vo periodot me|u dvete svetski vojni, i od biografska beleska koja gi prosleduva osnovnite fakti na zivotot i deloto na ovoj avtor. Vtoroto, najobemno ednostavno nasloveno poglavje Knizevno delo, ne voveduva najnapred, vo lavirintot na negovite poetski objavi ( Poezija), a potem iv o ostanatite aspekti od negovoto raskazuvacko i dramsko tvorestvo (Prozxa). Tretiot del na ovaa monografija, Naucno delo, opstojno go prosleduva knizevno-naucniot angazman na Ilic, prosleduvajci ja metodologijata i sodrzinite na negovite mnogubrojni studii i prilozi. Vo Zaklucokot se izneseni motivate na avtorkata koi go imaat pottiknato nejziniot monografski Prilog kon proucuvaweto na knizevnoto i naucnoto delo na Voislav I.Ilic., kako i povodot za negovata objava 80-godisninata od ra|aweto na ovoj belezit avtor i istrazuvac.
Na Poezijata na Ilic e posveten najobemniot proctor vo ovaa monografija (60 od vkupno 115 stranici). Prosleduvaweto na odlikite na ovaa poetska rec avtorkata go organizira sledejci ja hronologijata na objavuvaweto na oddelnite stihozbirki (ili pesni), koja ne sekogas soodvestvuva na hronologijata na nivnoto nastanuvawe ta vakvite nesovpa|awa se sekojpat prosledeni so detalni bibliografski i istoriografski naznaki. Vakviot prosled napolno jja ispolnuva osnovnata avtorska zamisla na ovoj monografski trud : "da dademe sto povece odgovori na osnovnoto prasawe na sekoe naucno istrazuvawe: od koi naucni i knizevni edinici e konsituirano deloto na Ilic. . . i kakvo e toa delo so ogled na negovite motivski, zanrovski, idejni, estetski i strucni karakteristiki i vrednosti." Pri nesovpa|aweto, me|utoa, na dvete hronologii ( na sozdavaweto i objavuvaweto, koe ne sekogas e avtorizirano, tuku napati i prireduvano), oteznata e recepcijata na imanentnata razvojna pateka na poezijata na ovoj avtor, sto e pak dopolnitelno uslozneto i so faktot sto taa ne se odviva vo edinstven kontinuitet so ogled na sukcesijata na srpskohrvatskiot i makedonskiot jazik na koi e sozdavana, a koi nuzno mu zadavaat i poinakvi ramki na poetskiot izraz i ostvaruvawe. Ovoj monografski trud, me|utoa, gi obezbeduva neophodnite pretpostavki za sekoe ponatamosno potesno profilirano istrazuvawe, pa ottamu, iv o nasoka na potesno sredotocuvawe vrz odredeni problemi vrzani so poetskoto tvorestvo na Ilic. Prosleduvajci gi motivsko tematskite i idejni sklopovi na objavuvanite poetski knigi i tvorbi ( avtorskite objavi: Raspiwawa i umirewa(1935), Aspekti(1936), Pesni na makedonski jazik, Pesni na srpskohrvatski jazik, Povoena poezija, Pgweni signali (1948), Vreme i reka(1975), Nebo moze da ceka (1984) od ostavninata L zivi ptici (1996), Stari pesni (1996), Lirski buket (1997), i Pesni - po vojnata objaveni pod psevdonim), avtorkata voedno kriticki ja priopstuva i nivnata dosegasna recepcija (S.Acimovic, M.Drugovac, J.Sekulovic, D.Dragic, Q.Milic, R.Petkovski, B.Ristovski, S.Risteski, M.Petrovic, V.Obradovic, S.A.Jovanovic, G.Todorovski, S.z.Rakic, R.Ivanovic, V.Pantic). Vaka dijaloski ostvareniot avtorski rakopis na ovoj monografski trud , boedno e izraz in a naucnata doslednost vo prezentiraweto na faktite koi ja cinat knizevnata istorija na deloto na ovoj avtor.
Pod naslov Proza Jovanka Drugovac prireduva kusa beleska za edinstveniot momceski raskaz na V.I.Ilic Jutro na selu, kako i kus kriticki osvrt na dramata osd ostavninata na Ilic Race nad ezeroto, koj gi registrira i istoriografskite podatoci okolu nejzinoto nastanuvawe i recepcija po povod raspisaniot konkurs na Ohridsko leto vo 1967-ta godina. Prostorot koj im e posveten na ovie dela mu soodvestvuva na zastapeniot kriticki sud za nivnoto ostvaruvawe, prezentiran me|utoa, niz empatickiot zaps na monografot, koj so zavrsniot opus , deloto, najneposredno se soobrazuva kako so izraz na licnosta i nejziniot vek. Bez ogled sto stanuva zbor za naucen trud, ovoj nuzno empaticki odnos ovde mozebi najsilno doa|a do izraz vo naslovot na monografijata, avtorski protolkuvana kako izraz na blesok i traewe.
Tretiot kompoziciski del na studijata, nasloven Naucno delo, e svoevidna deskripcija na metodologijata i sodrzinite na monografskite trudovi na Ilic: Pesnicki jezik Branka Radicevica (1958), Tokovi makedonske kwizevnosti(1976), Pesnik Branko radicevic u svom in asem vremenu (1986), Dramata Revolucioner na Dimitar Haxi Dinev (1988) i Lice i maska (1988), koi pretstavuvaat seriozni naucni prilozi pred se kon istorijata na makedoskata i srpskata literatura. Vo prodolzenie, Jovanka Drugovac prosleduva dve bibliografii ( od koi prvata e prosirena so komentari na oddelni tekstovi), izbor od knizevno-naucnite i lingvistickite studii i prilozi na Voislav I. Ilic objavuvani vo periodikata. Ocigledna e namerata na avtorkata iv o ovaa smisla da inicira natamosni navracawa, od drugi aspekti, kon tvorestvoto i istrazuvawata na Voislav I. Ilic. I pokraj toa sto taa se ograduva od pretendiraweto nejziniot monografski Prilog da bide razbran kako celosen uvid i pregled na knizevnoto i naucnoto delo na Ilic, koi spored nejzinoto mislewe c" sledi vo vremeto sto pretstoi", evidentno e deka ovoj monografski tekst, kako prv priod kon integralnoto sogleduvawe na tvoreckoto delo na ovoj avtor e naucen prilog od nesomnena vaznost za makedonistikata, a so ogled na iscrpnosta i naucnata doslednost vo prezentiraweto na podatocite : arhivski, prireduvacki, bibliografski i koi se odnesuvaat na aktivnata recepcija na negovoto tvorestvo, toj pretstavuva i pottik, neodminliv priracnik za natamosni navracawa kon razlicnite aspekti na negoviot raznoobrazen opus.
d-r Natasa Avramovska "Spektar", Skopje, 1997
Projavuvajci nesekojdnevna naucnoistrazuvacka dejnost od povece raznovidni podracja na makedonskata ponova, sovremena literature i nauka za nea, d-r Jovanka Stojanovska ostvari zabelezlivi naucni postigawa koi sevkupno prezentiraat vonredno bogata naucnoistrazuvacka dejnost i publikatorska aktiva. Ne mozejci, se razbira, da se vpustime id a se zadrzime na pogolemoto mnozestvo od nejzinite publikuvani naucni i istrazuvacki trudovi i od cisto formalin pricini (bidejci sme ograniceni so prostorot, voobicaen, dozvolen za objavuvawe na tekstot na nasiot izvestaj vo soodvetnite akti na glasilata na Univerzitetot Cv.Kiril i Metodij) nie ce se zadrzime na poznacajnite nejzini publikacii selektivno tretirani.
Po objavuvaweto na magisterskata teza Anton Panov i doktorskata disertacija za Tomo Smiqanic Bradina, d-r Jovanka Stojanovska samo za nekolku godini napisa i publikuvase nekolku oddelni knigi i studii od oblasta na literaturnata istorija, literaturnata kritika, dramskata literature i drugi podracja na literaturnata nauka. Taka, vo tekot na 1997 godina se pojavi nejzinata monografija za zivotot i tvorestvoto na poznatiot literaturen deec Voislav I. Ilic BLESOK I TRAEWE. Ovaa monoggrafska studija ne e samo od retkite poseriozni osvrti na Ilicevoto literaturno delo, tuku e najzabel;ezlivo, najseriozno monografsko testirawe za nego. Od slicen karakter e i knigata pod naslov CARSTVOTO NA ZBOROT, vo koja e dadena monografska studija za raznovidnoto literaturno, publicisticko i kriticarsko delo na eden od osnovopolozincite na literaturno teararskata kritika na Jovan kostovski, faktickiot doajen na makedonskata zurnalistika.
Od poseben , kompleksen zanrovski vid e knigata naslovena BAJKA NA zIVOTOT koja se odnesuva na mosne studiozen pregled , tretman na makedonskata knizevnost za deca i mladina vo periodot me|u dvete svetski vojni 1918-1941. Iako vo dosegasnata literaturna nauka i praktika postojat nekolku prethodno publikuvani srodni naucnoistrazuvacki pregledi i studii od nekolkumina makedonski avtori (Miodrag Drugovac, Dusko Cackov, Muris Idrizovic), monografskiot osvrt na vkupno 18 najistaknati pretstavnici na makedonskata literaturna nauka za literature za deca i mladina ja legitimira tokmu ovaa kniga na d-r Jovanka Stojanovska , poseopfatna od prethodnite, a po metodologijata na proucuvawata i prezentacijata za posovremena, pomoderna. Inaku, na stranicite na ovaa naucnoistrazuvacka tvorba taa gi Opfaca kako najstarite pretstavnici na literaturnoto tvorestvo za deca kaj makedoncite : Jordan Haxikonstantinov Xinot ( preku dramski izraz) i Grigor Prlicev (preku stihot), pa pokraj soodvetnite tvorbi na M.Cepenkov, E.Sprostranov, T.S.Bradina, N.Majski, V.Iqoski, N.J.Vapcarov, R.Petkovski, A.Krstic, M.Bogoeski, B.Bojaxiski i V.Nikoleski se do V.Kunovski, V.V.Naumcevski, N.Zekmanova i S.Janevski.
Tematski samostojna e i poslednata kniga na d-r Stojanovska izlezena od pecat vo 2001 godina MOJA ZEMJA. Ovaa kniga sodrzi vkupno 37 pokratki ogledi, osvrti, ocenki, recenzii, prikazi i literaturno kriticki tekstovi za delata na makedonski pisateli ( raskazuvaci, poeti, romansieri, dramski tvorci) dobar del od koi i pripa|aat na prerodbenskata literatura.
Kon raznovidnata bogata literaturno istrazuvacka aktivnost na d-r Jovanka Stojanovska treba da se dodadat i nejzinite prireduvacko antologicarski trudovi od povece zbornici, zbirki, izbori, antologii i drugi srodni publikacii sto ja pretstavuvaat nejzinata dejnost kako nesekojdnevno plodna. zanrovski raznovidna i recisi seopfatna.
Prof.d-r Tome Sazdov, Prof.d-r Georgi Stalev, Prof.d-r Vele Smilevski, Republika Makedonija, Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij“, vo Skopje Bileten na, Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij“, vo Skopje br.825, Skopje, 1 april 2003