Bajka na Zivotot (makedonskata knizevnost za deca i mladina megu dvete svetski vojni)
Jovanka Stojanovska-Drugovac
Kultura, Institut za makedonska literatura, Skopje, 2000
Vo sè uste deficitarnata naucna literatura za makedonskata knizevnost za deca (vo poznatite takvi trudovi na Miodrag Drugovac, Dusko Cackov, Muris Idrizovic, Mito Spasevski idr.) eve doa|a nov znacen studiozen naucno - istrazuvacki trud, posveten na, recisi, site poznacajni, povazni pretstavnici na ovaa sostavka na makedonskata literaturna istorija. Se raboti za stotuki izlezenata kniga "Bajka za zivotot" ("Makedonska knizevnost za deca i mladina vo periodot me|u dvete svetski vojni 1918 - 1941") od peroto na d - r Jovanka Stojanovska - Drugovac, vece projavena naucna avtorka na literaturnata nauka i praktika kaj Makedoncite. Niz svoite dosegasni naucno - istrazuvacki trudovi, posebno vo magisterskiot trud za knizevnoto delo na Anton Panov i doktorskata disertacija za knizevnoto naucnoto delo na Tomo Smiqanic - Bradina, kako i preku nekoi svoi monografski studii (na primer: taa za knizevnoto i naucnoto delo na Voislav I. Ilic i dr.) taa obelodeni niza nepoznati stranici, nedovolno protolkuvani naucni fakti i informacii od domenot na literaturnata istorija i praktika.
Ovoj pat so svojot monografski osvrt na vkupno 18 najistaknati pretstavnici na makedonskata literatura za deca i mladina (cija fizicka smrt e zaednickiot nivni beleg, znaci izostaveni se onie koi se zivi i sè uste literaturno sozdavaat d - r Jovanka Drugovac, pocnuvajci od detskoto literaturno tvorestvo na najstarite dvajca pretstavnici na ovaa literatura kaj Makedoncite - Jordan Haxikonstantinov - Xinot (preku dramskiot izraz i Grigor Prlicev (preku stihot), pa niz soodvetite tvorbi od Marko Cepenkov, Eftim Sprostranov Tomo Smiqanic - Bradina, Nikola Kirov - Majski, Vasil Iqoski, Nikola Jonkov Vapcarov, Radoslav Petkovski, Vojislav I. Ilic, Angelko Krstic, Mite Bogoevski, Boris Bojaxiski i Vanco Nikoleski sè do Vasil Kunovski, Nada Zekmanova - Jakimova, Volce Naumceski i Slavko Janevski dava razlicni po obem osvrti, tretmani i drugi slicni obrabotki, sto sè zaedno pretstavuva dragocen funkcionalen instruktiven pregled na tie dostojni stranici od letopisot na makedonskata podalecna i pobliska knizevna istorija, povrzana so tematikata i problematikata na literaturnoto sozdavawe i nasledstvo na detskata i mladeskata citatelska vozrast i publika. Trudot na d - r Jovanka Stojanovska - Drugovac pod soodveten i privlecen naslov "Bajka na zivotot", vo zaednicko izdanie na Knigoizdatelstvoto "Kultura" i Institutot za makedonska literatura vo Skopje, cij sto aktuelen direktor e tokmu taa, e primerno vooblicena, posebno so voobicaenite, pridruzni, dopolnitelni i komentatorski prilozi, od koi posebno spomenuvawe i vnimanie zasluzuva Vovedniot tekst na avtorkata za razvitokot na knizevnosta za deca i mladina, za knizevnosta i deteto, za imeto na ovoj literaturen zanrovski vid, za poetikata i kritikata na ovaa knizevnost.
D - r Tome Sazdov
KVALITETNA I KORISNA KNIGA
Jovanka Stojanovska - Drugovac spa|a vo redot na onie mladi literaturni istoricari i istrazuvaci koi svojot naucen avtoritet go gradat preku konkretni trudovi koi gi izdrzuvaat site kriteriumi na naucnoto vrednuvawe. Prisutna vo nasata naucno - literaturna oblast petnaesetina godini, taa uspeva da ponudi eden istrazuvacki kontinuitet koj istovremeno stanuva i nejzina prepoznatlivost. Konstantno prisutna vo naucnata i literaturnata periodika, no i so svoite monografski trudovi i so ucestvoto vo realizacijata na povece znacajni naucni proekti, Jovanka Stojanovska - Drugovac se vbrojuva vo relevantnite istrazuvaci i vrednuvaci na makedonskoto literaturno nasledstvo i na sovremenata makedonska literatura. Istovremeno nejzinite trudovi po pravilo sekogas dopolnuvaat odredeni praznini vo istrazuvaweto i vrednuvaweto na literaturnoto nasledstvo. Vo toj kontekst e i pojavata na knigata "Bajka na zivotot".
Vo ovaa prilika treba da se spomene i toa deka makedonskata literatura ima izvesen deficit vo sistematskoto proucuvawe na literaturata za deca i mladi. Ako se isklucat onie sto pisuvale samo predgovori i pogovori na knigi, odnosno nivno recenzirawe, imiwata na onie koi ja proucuvale literaturata za deca i mladina vo kontinuitet i vrz naucni osnovi se sveduvaat na nekolku: tuka se pred sè imiwata na Dimitar Cackov i Miodrag Drugovac, no i povremenite angazmani na Dimitar Mitrev, Gane Todorovski, \or|i Arsovski, Vidoe Podgorec i uste nekoj. Tokmu zatoa knigata " Bajka na zivotot" od Jovanka Stojanovska - Drugovac dobiva vo svojata relevantnost i od aspekt na momentot vo koj se pojavuva i od aspekt na ona sto go nudi kako naucen rezultat na avtorot.
Stojanovska - Drugovac kako moto na svojata kniga zela edna retko poetski vdahnovena krilatica na klasikot na literaturnata kritika Belinski: "Pisuvajte, pisuvajte za deca, no taka, vasata kniga da ja procitaat i vozrasnite i na kriljata na fantazijata da otplovite do svetlite godini na svojata mladost". So toa vsusnost go ome|uva svojot naucen priod so estetski stojnosti koi treba na krajot da rezultiraat so relevantni zaklucoci i oceni. I uste taa predmetot na svojot interes go ome|ila so podnaslovot na deloto koj glasi: "Makedonskata knizevnost za deca i mladina vo periodot me|u dvete svetski vojni 1918 - 1941". Iako poradi odredeni naucni pretencii i izdrzani zaklucni sogleduvawa ovie vremenski granicnici ponekogas ce bidat probieni, sepak tie ostanuvaat me|nik na interesot vo ovoj trud.
Svojot seriozen priod kon postavenoto prasawe Stojanovska - Drugovac go navestuva uste so Vovedot vo deloto. Vo nego taa najprvin naucno se bavi so prezentirawe na razvitokot na knizevnosta za deca i mladi, osobeno vo Makedonija. Pri toa taa posebno se zadrzuva okolu opredeluvaweto na terminot na knizevnosta za deca i mladina i "prasawata na tardicijata i stilsko - izrazniot fenomen na knizevnosta za deca i mladina" za da konstatira deka "taa knizevnost (za deca i mladi, z.n. ) vodi poteklo od t.n. detski folklor", odnosno deka taa vo svoite zacetoci datira od ra|aweto na knizevnata umetnost. Vo toj kontekst Stojanovska -Drugovac dava i kus pregled na knizevnosta za deca niz vekovite, nao|ajci nejzini tragi vo Pancatatra, vo nasata srednovekovna knizevnost, vo basnite na Ezop i prikaznite za zivotnite vo Stara Grcija, za potoa, preku renesansata, romantizmot dojde i do nasite neodminlivi [apkarev i Miladinovci i, sekako, Marko Cepenkov.
Stojanovska -Drugovac ja definira knizevnosta za deca i mladi kako "posebna knizevna oblast so svoi idejni, vospitni i umetnicki obelezja i specificnosti. Isto taka taa e sostaven del i na narodnoto i umetnickoto tvorestvo. Knizevnosta za deca e nameneta za najmaliot i najheterogeniot citatel, star od dve do petnaeset godini". Vo odnos na imeto taa dava prednost na terminot knizevnost za deca, pri toa pravejci bitna distanca vo odnos na terminot detska literatura. Vovedniot del Stojanovska - Drugovac go zavrsuva problemot na poetikata na literaturata za deca i Kritika za knizevnosta za deca i mladina.
Vo analitickiot del od knigata vo potraga po korenite na makedonskata literatura za deca ce navrati do dijaloskite sceni na Jordan Haxikonstantinov Xinot. Pri toa taa analizira nekolku konkretni tvorbi koi Xinot gi namenil za najmladite i vo koi moralizira, kritikuva i poducuva. Nastanati kako "nasusna potreba vo skolskata praktika na Xinot" ovie dijaloski formi najverojatno nastanale, ce rece Stojanovska - Drugovac, po ugled na slicni dramski sceni kaj Grcite, Srbite, Bugarite i Romancite.
So ista ambicija, odnosno barajci go kontinuitetot na sovremenata makedonska literatura za deca od 19 vek do denes Stojanovska - Drugovac ce se zadrzi na Grigor S. Prlicev, odnosno na negovite pesni za deca. Nastanati "od nastavno - pedagoski pobudi i so mnogu dopirni elementi od narodnoto poetsko tvorestvo" Stojanovska - Drugovac analiticki ce se zadrzi na pesnite za deca na Prlicev zacuvani vo negovata literaturna arhiva i gi tretira kako znacaen prilog vo makedonskata literaturna istorija za deca, bez razlika sto nivnite umetnicki strojnosti ne se na isto ramniste so istoriskite.
Iako na Marko Cepenkov mu posvetila malku prostor, Stojanovska - Drugovac uspeala tocno da mu gi odredi mestoto i ulogata vo razvitokot na literaturata za deca. Taa vo ovaa kniga posebno ukazuva na negovata sobiracka dejnost koja celosno mu pripa|a na detskiot folklor, a posebno e znaceweto vo toj kontekst na "fantasticnata prikazna Siljan [trkot".
Iako skromno po obem i kvalitet, Stojanovska - Drugovac ukazuva i na prilogot sto vo makedonskata literatura za deca go dal i Eftim Sprostranov. Kopajci po knizevnata ostavnina na Tomo Sliqanic - Bradina avtorot na Bajka na zivotot na uvid ja nudi knigata "Smil i bosilok", zbirka pesni i raskazi za deca i so podnaslov "Kniga za deca", zacuvana kako rakopis. Avtorot poa|ajci od toj fakt ce konstatira deka Bradina skoro i voopsto ne e poznat na nasata javnost kako pisatel za deca i deka taa negova uloga, osobeno posle Grigor Prlicev i Marko Cepenkov, pa do pojavata na novite nositeli na tvoreckoto zname e znacitelna i negovata uloga vo taa smisla treba da se revalozira. So nego, vsusnost, treba da se nadopolni vakuumot sto nastanuva od pocetokot skoro do sredinata na dvaesetiot vek. Stojanovska - Drugovac paralelno nudi i prikaz na poveceto pesni sto gi sodrzi knigata na Bradina, kako i nekolkute raskazi od istata kniga.
Osvetluvajci gi uslovite vo koi tvorel Nikola Kirov Majski, toj toj otkornatik po jazicna sudbina, Stojanovska - Drugovac kako negov prilog vo literaturata za deca gi posocuva pred sè negovite dramoleti. Vo kontekstot na istata potraga taa prilogot na Vasil Iqovski vo literaturata za deca i mladi go bara vo negovite ednocinki: z"So svojot detsko - mladinski svet ovie ednocinki legitimno ? pripa|aat na makedonskata knizevnost za deca i mladina". Pri toa kako primer se posoceni ednocinkite "Po maturata", Ucenicka avantura", "Bogatata vdovica" i "Pecenata satka".
So eden hronolosko - analiticki pristap vo ovaa kniga se zboruva za poezijata za deca sto na bugarski jazik ja sozdade Nikola Jonkov Vapcarov, pri toa posocuvajci gi site relevantni faktri za nivno sozdavawe. Svojot istrazuvacki interes so navedenata osnovan zadaca Stojanovska - Drugovac ce prodolzi da go legitimira i vo tvorestvoto na Radoslav K. Petkovski, Mite Bogoevski, An|elko Krstic, Nada Zekmanova - Jakimova i Vanco Nikoleski.
Osvrnuvajci se na mestoto i ulogata na deloto na Vanco Nikoleski vo makedonskata literatura za deca Stojanovska - Drugovac ce konstatira deka "ra|aweto na makedonskata literatura za deca e najtesno ovrzana so imeto i deloto na Vanco Nikoleski". Taa i ponatamu ce rece deka negovoto tvorestvo e nadovrzuvawe na narodnoto tvorestvo i ce mu go pridade epitetot "najcitan i najsakan poet za deca". Od tie pricini taa mu posvetuva i najmnogu vnimanie na ovoj avtor, na negovite pesni, raskazi i romani, na negoviot razvoen tvorecki pat, kako i na genezata na nekoi negovi tvorbi, pri toa celosno opravduvajci ja konstatacijata deka Vanco Nikoleski ostavi zad sebe tvorbi so trajna umetnicka vrednost.
Poa|ajci od konstatacijata deka literaturata za deca i mladina vo Makedonija svojot podem go dozivea po osloboduvaweto i vrz temelite na tvorestvoto na prethodno spomenatite avtori, Jovanka Stojanovska - Drugovac, kako dodatok na knigata ce ponudi Pregled na makedonski pisateli za deca i mladina rodeni pome|u 1915 - 1920 godina koi svoite prvi knigi za deca gi objavija po vojnata. Pri toa taa so svoeto analiticko oko ce gi nabquduva tvorbite za deca na Boris Bojaxiski, Vasil Kunovski, Volce Naumcevski i Slavko Jnaevski.
Kon seto gore navedeno treba da se spomene deka prikazite sodrzat i biobibliografski podatoci za sekoj avtor posebno. Naucnata serioznost i kvalitet gi zaokruzuvaat i bogatiot pregled na koristena literatura, osobeno koristeweto licni fondovi i imenskiot register.
So ogled na toa deka makedonskata literaturna nauka, no i nastavna praksa raspolagaat so skromen fond na vakvi trudovi moze da se kaze deka pojavata na Bajka na zivotot zadovoluva edna naucna, no i prakticna potreba. Istovremeno seriozniot naucen pristap cii glavni karakteristiki se sistematicnosta vo prezentiraweto na materijata, preglednosta i naucnata konciznost go izdigaat ovoj trud na zavidno naucno ramniste i ja zasluzuvaat nasata pocit.
M - r Metodi Manev