Zivotot i deloto na Asen Kavaev
Jovanka Drugovac
Dialog, Skopje, 2004
Novata monografija na d-r Jovanka Drugovac posvetena e na zivotot i deloto na Asen Kavaev, pisatel koj do denes ostanal nedovolno istrazen iako negoviot opus zasluzuva seriozen i sestran pristap. Tokmu takov pristap primenuva avtorot na ovaa kniga: pred se dava hronoloski pregled na sevkupnoto tvorestvo na Kavaev, a potoa se zadrzuva na onie dela koi zasluzuvaat posebno vnimanie. Za slozenosta na vakviot pristap svedoci ne samo faktot deka Asen Kavaev se ogledal vo site knizevni zanrovi ( poezija, proza- roman ii raskazi, drami ) , tuku i toa sto mnogu negovi dela ostanaa vo rakopis , neobjaveni vo tekot na negoviot zivot. Edna od doblestite na knizevnoistoriskata darba na d-r Jovanka Drugovac ( vece izrezena iv o nejzinite poranesni trudovi) e smelo i kompetentno da se vpusta vo arhivskite istrazuvawa id a doa|a do relevantni otkritija. Ovaa komponenta, za zal, vo sovremenata nauka za knizevnosta e zapostavena, ne|utoa tokmu monografijata za Asen Kavaev dokazuva deka bez nejze, vsusnost, ne se moze: dokolu na zlozenosta na eden avtorski opus se saka da se ponudi adekvatno tolkuvawe.Sekako deka po knigata SON za Kavaev podlaboko ce se razmisluva vo makedonskata knizevna istoriografija. Sekako deka d-r Jovanka Drugovac e prva koja vo potpolnost ja ponudi moznosta za takvo razmisluvawe. Osobeno e znacajno voveduvaweto vo ist horizont na recepcija delata na Kavaev na makedonski in a bugarski jazik, sto otvora mnogu interesni prasawa od sverata na interkulturnosta i imagologijata. Tuka se krie uste edna specificnost na knizevnoistoriskata orientacija na d-r Jovanka Drugovac; poa|ajci od konkretnite fenomeni, kako sto se bibliografskite fakti i arhivskite materijali, taa sosem nepretenciozno vleguva vo prostoriite koi denes vo naukata se najaktuelni. Za sekoj pisatel, pa za Kavaev, vistinska sreca e porano ili podocna da dobie vakov citatel i tolkuvac.
Prof.d-r Sava Damjanov ( red.prof. na Filozofski fakultet, Novi Sad, Srbija)
Vo izdanie na "Dialog" od Skopje denovive e objaven noviot naucen trud od Jovanka Drugovac. Monogografija za zivotot i deloto na Asen Kavaev, so naslov SON. Knigata donesuva dosega neobjavuvani izvorni arhivski materijali me|u koi e i avtobiografijata na Kavaev. Pokraj studijata vo koja se razrabotuva poetskoto, proznoto i dramskoto tvorestvo, vo knigata e prezentiran material od sobirackata dejnost na Kavaev, so naslov "Makedonski svadbarski pesni". Avtor na pogovorot kon monografijata e poznatiot knizeven teoreticar i professor na Novosadskiot Univerzitet prof. Sava Damjanov. Deloto na Kavaev do objavuvaweto na ovaa monografija bese fragmentarno proucuvano, so ogled na faktot deka negovite ostvaruvawa vo najgolem del se zacuvani vo rakopis. Zaostavninata na Kavaev od 1970 godina e svoina na Arhivot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite kako donacija na naslednicite na deloto, soprugata Careva Kavaeva i cerkite Kristina i Blagovesta. Kavaev e roden 1895 godina vo selo Alvanovo, Bugarija.Vo avtobiografijata toj pisuva deka po narodnost e Makedonec koj poradi ucestvo vo Kresenskoto vostanie zaedno so mnogu od solunskata gimnazija, prebeguva vo Bugarija. Negovite prvi pesni se napisani vo 1913 godina, a vo 1924 objavuva ednocinkata Praznik na robite, posvetena na Goce Delcev. Ovaa drama so golem uspeh e igrana vo [umen, vo izvedba na ansamblot sostaven od makedonski emigranti. Za vreme na Vtorata svetska vojna i ponea zivee vo Makedonija. Umira vo pariz vo 1967 godina.
Anonim "Dnevnik", Skopje, 9.08.2004
Najnoviot naucen trud na Jovanka Drugovac, monografijata za zivotot i za deloto na Asen Kavaev so naslov SON , izleze od pecat denovive vo izdanie na zdruzenieto za umetnost i kultura na ziveewe "Dijalog". Knigata sodrzi dosega neobjavuvani izvorni arhivski materijali, me|u koi i avtobiografijata na Kavaev. Pokraj studijata vo koja se razrabotuva negovoto poetsko, prozno i dramsko tvorestvo, prezentirana e i ostavninata od sobirackata dejnost na kavaev so naslov Makedonski svadbarski pesni. Deloto na Kavaev do pojavuvaweto na ovaa monografija bese fragmentarno proucuvano poradi faktot sto negovite ostvaruvawa vo najgolem del se zacuvani vo rakopis.Negovata ostavnina od 1970 godina e vo sopstvenost na Arhivot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, kako donacija na naslednicite na deloto soprugata Careva Kavaeva i cerkite Kristina i Blagovesta. Kavaev e roden 1895 godina vo selo Alvanovo, Trgoviste, Bugarija. Vo svojata Avtobiografija pisuva deka po narodnost e Makedonec, cii tatko zaradi ucestvo Kresenskoto vostanie prebeguva vo Bugarija. Prvite pesni gi pisuva vo 1913 godina. Vo 1924 godina ja objavuva ednocinkata Praznik na robite posvetena na Goce Delcev, koja so golem uspeh e igrana vo [umen, vo izvedba na ansamblot sostaven od makedonski emmigranti. Za vreme na Vtorata svetska vojna i dolgo potoa zivee vo makedonija a vo 1961 godina ja pisuva svojata Avtobiografija. Umira vo Pariz vo 1967 godina.
V.D. "Vreme", Skopje, 9.08.2004
Vo izdanie na Zdruzenieto za umetnost i kultura za ziveewe "Dijalog" od Skopje, neodamna izleze od pecat najnoviot naucen trud na d-r Jovanka Drugovac, nasloven SON. Stanuva zbor za monografija za zivotot i deloto na Asen Kavaev, a knigata donesuva dosega neobjavuvani izvorni arhivski materijali me|u koi e i Avtobiografijata na Asen Kavaev.Pokraj studijata vo koja se razrabotuva poetskoto, proznoto i dramskoto tvorestvo, vo knigata e prezentirana ostavninata od sobirackata dejnost na Kavaev so naslov Makedonski svadbeni pesni. Avtor na pogovorot kon monografijata e poznatiot knizeven teoreticar na Novosadskiot univerzitet prof.d-r Sava Damjanov. Deloto na Asen Kavaev, poet, prozaist, dramski avtor i publicist, do pojavuvaweto na ovaa monografija bese fragmentarno proucuvano, so oagled na faktot deka negovite ostvaruvawa vo najgolem del zacuvani se vo rakopis. Ostavninata na Asen kavaev od 1970 godina e sopstvenost na Arhivot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite kako donacija na naslednicite na deloto, soprugata Careva Kavaeva i cerkite Kristina i Blagovesta. Inaku, Asen Kavaev e roden 1895 godina vo selo Alvanovo, Trgoviste, Bugarija. Vo svojata Avtobiografija pisuva deka po narodnost e Makedonec, od tatko Hristo sin na Pop Josif Kavaev od Struga, koj poradi Kresnenskoto vostanie, zaedno so mnogu drugi ucenici od Solunskata gimnazija prebegnuva vo Bugarija. Prvite pesni Asen kavaev gi pisuva vo 1913 godina. Vo 1924 godina ja objavuva ednocinkata Praznik na robite, posvetena na Goce Delcev, koja so golem uspeh e igrana vo [umen vo izvedba na ansamblot sostaven od makedonski emigranti. Za vreme na Vtorata svetska vojna podolg period zivee vo makedonija kade vo 1961 godina ja pisuva svojata Avtobiografija. Umira vo Pariz vo 1967 godina.
G.T. " Nova Makedonija" Skopje,7.10.2004
Najnovata kniga na d-r Jovanka Drugovac naslovena ednostavno kako SON, so podnaslov: Pregled na zivotot i knizevnoto delo na Asen Kavaev, gi predocuva pred posirokata javnost delata na eden od podzaboravenite makedonski avtori koi tvorele na dva jazika- na bugarski in a makedonski. Stanuva zbor za Asen kavaev ciesto tvorestvo zasega bezmalku vo site zanrovi na literaturata -pesni, poemi, raskazi, romani, drami, opereti. I uste vo start Drugovac ce ja posoci tokmu taa nasa "zaboravenost" da im go dademe dolznosto naucno vnimanie, no pocit, na mnogumina zasluzni dejci od poleto na makedonskata knizevnost:" Vo makedonskata literature i vo literaturnata istorija e sodrzano cello bogatstvo od brojni neistrazeni, no tolku znacajni avtori i vredni dela. Tie avtori celosno go zasluzuvaat i so decenii cekaat na naucno vnimanie. Eden od niv e, sekako, Asen Kavaev, publicist, pisatel i advokat." Taka, Jovanka Drugovac se zafaca so eden monografski opis na deloto na Kavaev koe po nekolku decenii od Arhivite na MANU, eve, izleguva na belata makedonska videlina.
Stanuva zbor, vsusnost, za monografija za Kavaev vo koja se nudi deskripcija na negovata knizevna ostavstina deponirana vo arhivata na Makedonskata akademija. Me|utoa, avtorot na ovaa monografija ne se zadovoluva samo so eden stur i statisticki opis na deloto na Kavaev, ami na mnogu mesta se dava edna, bi rekle, impresionisticka interpretacija na negovite dela, osobeno vo delot za poezijata i za raskazite. Jovanka Drugovac pristapuva kon deloto na Kavaev neobremenata od kakvi bilo predrasudi deka ona sto se pisuva treba da bide najvredno ili pak vo najmala raka so "visoki literaturni vrednosti".Avtorot na ovaa monografija so osobeno vnimanie pristapuva kon onie dela na Kavaev koi nesomneno go zasluzuvaat epitetot "knizevni", no i kon onie tvorbi koi se, taka da se kaze, so pomala literaturna vrednost. Vprocem, Jovanka Drugovac nema zazor i sosema otvoreno i jasno ocenuva i procenuva deka oddelni dela na Asen kavaev, ednostavno, go nemaat neophodnoto knizevno nivo. Taa vo nekolku navrati e decidna vo vrska so vrednosta, odnosno nevrednosta na oddelni segmenti na deloto na Kavaev:" Nema da gi prosledime site pesni na Kavaev. Pri!inata e edna. Sekoja negova pesna ne go zasluzuva naseto vnimanie. Znaci, ce se zadrzime samo na onie koi spored nas imaat nesto vo sebe. A, toa nesto e sekako edna vrednost, ona "nesto" poradi koe pesnata ostanuva vo makedonskata poezija.". li, pak na drugo mesto: "Nasa zadaca ili pak nasa cel ne e da go vivnuvame poetskoto tvorestvo na Kavaev tamu kade sto ne pripa|a. Negovoto poetsko delo ne go sporeduvame doveduvajci go vo relacija so nekoj drug nas poet." I na treto mesto: " Asen Kavaev ostavi edno vredno poetsko nasledstvo. Vredno za nasata literatura bidejci taa e zbogatena so nego, no ne mozeme da go sporeduvame Kavaev so onie poeti koi izvrsile vlijanie vo poezijata i ostavile poetski tvorbi koi se nas blesok, a tie traewe." Posocenite izvodi od monografijata kako stavovi na Jovanka Drugovac se dovolno pokazatelni za svesta na avtorot deka eden knizeven materijal bara neohodna selektivnost pri obrabotkata, no i vnimatelnost pri prosuduvaweto za negovata knizevna vrednost. Jovanka Drugovac, ocigledno, uspeala vo tekot na sistematiziraweto na deloto na Asen kavaev da gi izdvoi vredniteod pomalku vrednite knizevni tvorbi.
Knigata SON na Jovanka Drugovac e koncipirana vo nekolku delovi pri sto kako potencira i samiot avtor, e pocituvan i primenet hronoloski pristap, pri sistematiziraweto, no i pri tolkuvaweto na deloto na Asen Kavaev. Po predgovorot i blagodarnosta, sleduva biografijata na Asen kavaev, pa pregledot na negovoto tvorestvo kade sto se dava prakticno popis na knizevnoto delo na Kavaev, potoa go prosleduva tolkuvaweto na poezijata na Kavaev, pa pregledot i tolkuvaweto na prozata, poptocno raskazite i dramite ( za romanite Drugovac najavuva posebna studija); i na kraj se objavuvaat narodnite svadbarski pesni koi gi sobiral i zapisuval Asen Kavaev . Podatok koj zboruva deka ovoj makedonski avtor se zanimaval i so pra[awa na folkloristikata.
Vo vrska so objavuvaweto na makedonskite svadbarski pesni od Kavaev bi prilozile tuka edna znacajna zabeleska od avtorot na ovaa monografija. Stanuva zbor za mosne vaznoto prasawe na kompetentnosta, odnosno nekompetentnosta. Mora tuka da potencirame deka vo ovaa monografija samo se objavuvaat narodnite pesni koi gi zapisal Kavaev bez tie da bidat elaborirani, odnosno tolkuvani. Zosto? Zatoa sto avtorot na ovoj monografski trud, za razlika od mnogumina drugi vo nasata knizevno naucna sredina, ja ima vo sebe svesta no i doblesta da go kaze otvoreno i jasno faktot deka eden covek i da saka ne moze da bide kompetenten za site oblasti ( ili ako sakate podoblasti) vo literaturata. Vo vrska so objavuvaweto na svadbarskite pesni Jovanka Drugovac potencira:" Pretpostavuvame ili znaeme deka makedonskite narodni pesni zapisani licno od Asen Kavaev vistinskite tolkuvaci ce gi imaat vo naucnite rabotnici cij naucen interes I specijalnost e tokmu narodnoto tvorestvo. Zatoa, sobirackata dejnost na Kavaev im ja prepustame na kompetentnite, a nasa naucna dolznost e pronajdeniot materijal da go prezentirame na makedonskata naucna javnost.Dolznost e, no i nasa gordost". Taka, Jovanka Drugovac implicitno ne potsetuva na povece vrednosni kategorii koi kako da sme gi podzaboravile: naucen interes i specijalnost, kompetentnost, naucna dolznost. Ne e potreben komentar. Mislam deka se razbirame.
Monografijata na Jovanka Drugovac za Asen Kavaev e vredna najmalku poradi dve raboti. Prvo, ggo brise pravot i go vadi od zaborav knizevnoto delo na eden makedonski deec koj celiot svoj zivot bil vrzan za tatkovinata Makedonija. I, vtoro, ne potsetuva na nasata dolznost nikogas da ne gi zaboravime onie koi, onolku kolku sto znaele i umeele dale svoj pridones vo razvojot na makedonskata naucna misla, toa e nasa dolznost, no sekogas treba da bide i nasa gordost, kako sto znae da potencira Jovanka Drugovac.
Ranko Mladenoski, "Sovremenost",Skopje,2002