Moja zemja (makedonskite pisateli 19 -20 vek)
Jovanka Stojanovska-Drugovac
Institut za makedonska literatura, Skopje,2001
Naslovot na knigata sam po sebe zagatnuva crta sto implicira toj naslov socinet od edna krajno nereduntantna sintagma? Otsustvo na gramatickata kategorija opredelenost ( clenot) uste vo start ja eliminira implikacijata deka stanuva zbor za znacewe koe otprilika bi glaselo vaka_ Mojata zemja ili Za mojata zemja. Odime natamu. Vo nasiot jazik kako najcesti substituti za clenot se javuvaat pokaznite zamenki ( zemjata= taa zemja; zemjava- ovaa zemja; zemjana- onaa zemja). Voobicaeno e isto taka, pokaznite zamenki i clenot da ne "odat zaedno" ( taa zemjata; ovaa zemjava). Na vakov nacin doa|ame do eventualniot naslov Ovaa moja zemja. No, treba tuka da se dodade I deka prisvojnata zamenka moja sodrzI vo svoeto semanticko jadro odredena doza na imperativnost I implicira bliskost so subjektot na govorot ( ovaa moja zemja!; zemjava e moja!- ne "toa" i ne "zemjata").ZnacI naslovot MOJA ZEMJA go preveduvame so imperativniot iskaz "ovaa e moja zemja!" koj sto pak
Od svoja strana implicitno dosemantizira: ovaa moja zemja, nikoj nema da ja prisvojuva, da ja graba i da ja rasparcuva!
Zosto vakov naslov? Avtorot go pojasnuva toa vo kusiot predgovor: "Rakopisot Moja zemja e predaden vo pecat vo vreme (2001n.z.) koga za prv pat vo mojot zivot moite misli bea obzemeni od strav za opstanokot na MOJATA ZEMJA. Zatoa, nimalku slucajno, rakopisot e nasloven tokmu taka MOJA ZEMJA. Preku nego e iskazan i nezaboravot kon makedonskite dejci koi preku svoeto delo ja dokazaa i iskazaa qubovta I koi I zivotot go dadoa za tatkovinata." Ete zosto Mojata zemja ili von as prevod Ova e moja zemja!
Ovaa kniga na d-r Jovanka Stojanovska Drugovac navistina pretstavuva na eden selektiven I sublimiran pregled na dejnosta na makedonskite kulturni dejci vo eden podolg period - od 1861 godina ( izleguvaweto na Zbornikot na Miladinovci) pa se do krajot na 20 vek. Vo ovaa kniga, se elaboriraat , kako sto rekovme, sublimirano znacajni miwa I dela od makedonskata knizevnost vo period od okolu 140 godini pocnuvajcI od, kako sto naveduva avtorot, knigata nad knigite vo makedonskata literature- Zbornikot na Miladinovci, a zavrsuvajcI so bibliografskiot podatok za tekstot od Miodrag Drugovac so naslov Fragmenti za Mateja Nenadovic, objaven vo Spektar vo 2000.godina. Deka vo ovaa kniga navistina se obrabotuvaat dela na znacajni avtori moze da se pokaze I dokaze samo so nekolku primeri: bracata Miladinovci, \or|ija Pulevski, Partenija Zografski, Krste Petkov Misirkov, Vojdan ^ernodrinski, Tomo Smiqanic Bradina, Risto Krle, Anton Panov, Koco Racin, Kole Nedelkovski, Vlado Malevski, Dimitar Mitrev, Blaze Koneski i tkn. Samo od prilozeniov reduciran spisok od avtori cija dejnost i cii dela nasle svoe mesto me|u koricite na ovaa kniga, moze da se izvede zaklucok deka avtorot se zanimava so povece periodi od razvojot na makedonskata knizevna misla, predordabata, pocetokot na 20 vek koga se pojavuiva knigata Za makednckite raboti na Misirkov, periodot me|u dvete svetski vojni, povoeniot period i sovremenite tekovi od razvojot na makedonskata knizevnost no i kultura voopsto.
Za Zbornikot na Miladinovci Drugovac ce rece deka e toj ogledalo na zivotot na makedonskiot narod, potvrda za negovata poetska darba. Zboruvajci za Partenija Zografski avtorot na ovaa kniga ja citira mislata na Lacinski : nego ce go falat potomcite.Drugovac ne potsetuva na zborovite od kriticarot Slobodan A. Jovanovic za Tomo Smiqanic Bradina: " Vo nekoja raka toa e eden mal galicki Hamlet" a za velicinata za Blaze Koneski ce zavrsi kuso i jasno " Negovoto delo e nase delo. Negoviot zbor e i nas zbor".
Vo priodot kon istrazuvawata na delata i avtorite Drugovac paralelno gi koristi i dijahronskiot i sinhronskiot metod. Se analizira istoriskiot razvoj, se proucuvaat opstestvenite priliki ( politickite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite) vo koi tvorele makedonskite dejci, no istovremeno i se interpretiraat, odnosno se tokuvaat nivnite dela. Vo ovoj kontekst ce treba da se istakne i toa deka na oddelni mesta se operira i so principite i nacelata na komparativniot metod. Najdobar pokaz za toa e statijata so naslov Vencavka na srceto , qubovniot motiv vo makedonskata i vo srpskata literatura. Me|utoa, avtorot e svesen za toa deka sekoj pristap, kakov i da ikoj ida e metod, kon proucyuvaweto na literaturata e apriori oseden na vecna nedorecenost. "Temata qubov vo tvorestvoto na makedonskite ina srpskite pisateli, a so svoeto postoewe i oopsto retstavuva bezgranicno pole za istrazuvawe, povrzuvawe slicni motive ivo dvete literature. Nesomneno, qubovta so svoeto iskonsko i vecno toewe i ostojuvawe vecno ce jai ma vo coveckite srca, a so toa I vo literaturata."
Vo osnova knigata MOJA ZEMJA so tekstovite koi se pomesteni von ea ima za cel da gi afirmira avtorite I delata za koi se pisuva. Da mugo najde vistinskoto mesto dam u ja opredeli vistinskata vrednost na sekoj avtor I na sekoe delo poodelno. No, Drugovac znae I umee da pokaze jrajno kriticarski, pa duri I retoricko polemicki ton koga treba da se markira neserioznosta ipred se nestrucniot I nenaucniot priod pri proucuvaweto na knizevnite procesi. Taka, vo recenzijata so naslov Kniga so nepotpolni informacii posvetena na knigata Jedan vida makedonskog romana na Radivoje Pesic avtorot sosema ubedlivo I argumentirano go kritikuva Pesic za necelosnost I pred se povrsnost pri obrabotkata na temata za koja sto se nafatil. Drugovac vo ovaa recenzija, me|u drugoto, ce istakne deka Pesic e" bez dovolno teoriska kondicija", deka' se sluzI so neadekvatna knizevno istoriska I kriticka argumentacija", deka kako kriticar Pesic e evidentno seuste nesiguren vo dimenzioniraweto na najvirtuelnoto ili poeticki najaktuelnoto vo romanite na B. Visinski, za da prodolzI vo eden polemicki stil so retoricka nijansa Zarem po romanot Selo zad sedumtte jaseni na Slavko janevski se javuva samo edna generacija makedonski romanieri, odnosno, dali Stale Popov I Tasko Georgievski I pripa|aat na edna generacija? I ne samo toa. Dali T.Georgievski e namlad romansier vo edna, se razbira, objektivna, kriticko I knizevno kompetentna hierarhija na makedonski romasieri? Natamu... dali podemot na makedonskot roman pocnuva od krajot na sedmata I pocetok na osmata decenija na nasiot vek ili nekade pred toa se delata na S. Janeski, B.Ivanov, D.Solev, V.Malevski, \.Abaxiev. . . "
Vo ovaa kniga avtorot se zanimava I so edna problematika koja sto vece so decenii ja macI makedonskata knizevna istorija. Stanuva zbor za takanarecenite dvodomni pisateli, ili bipatridi, kako sto gi definira Drugovac. Toa se makedonski dejci so jasno izdiferencirana makedonska nacionalna svest, koj zaradi prilikite vo koi se skoluvale no I vo koi ziveele, tvorele na tu| jazik, ili pak tvorele I na makedonski no I na drug jazik. Konkretno, Drugovac se zanimava I so dramskite avtori koi vo periodot me|u dvete svetski vojni pisuvat I objavuvaat tvorbi na makedonski dijalekti no I na bugarski I na srpskohrvatski kazik.
Vo ovaa kniga od brojni studii I recenzii se sogleduva koontinuitetot vo razvojot na makedonskata knizevnost od sredinata na 19-ti do sredinata na 20-ti vek. Deka avtorot go pravi toa so namera, najdobro se gleda od zbieniot kus prikaz na knizevnite drustva koi gi formirale makedonskite kulturni dejci vo eden podolg period vo razlicni sredini. Drugovac zboruvajcI za Abaxiev I za negovoto clenuvawe vo Makedonskiot literaturen kruzok vo Sofija, sublimira . . . "pod predsedatelstvo na Pulevski vo 1887 godina vo Sofija e formirana golema makedonsko slavjanomakedonska knizevna druzina. Vo 1891 godina vo Sofija e formirana Mladata makedonska knizevna druzina na celoto so [ahov.Nekade kon krajot na oktombri1902 godina vo Petrograd Misirkov go formira poznatoto makedonsko naucno literaturno drugarstvo Sv.Kliment. . .
Na krajot od knigata se nudi I eden mosne bogat material od bibliografski karakter za Voislav Ilic I za Miodrag Drugovac.
Se na se knigata na MOJA ZEMJA na Jovanka Drugovac e vreden prilog kon proucuvaweto na kontinuiraniot razvoj na makedonskata literatura/
Ranko Mladenoski, "Sovremenost",Skopje,2001
Projavuvajci nesekojdnevna naucnoistrazuvacka dejnost od povece raznovidni podracja na makedonskata ponova, sovremena literature i nauka za nea, d-r Jovanka Stojanovska ostvari zabelezlivi naucni postigawa koi sevkupno prezentiraat vonredno bogata naucnoistrazuvacka dejnost i publikatorska aktiva. Ne mozejci, se razbira, da se vpustime id a se zadrzime na pogolemoto mnozestvo od nejzinite publikuvani naucni i istrazuvacki trudovi i od cisto formalin pricini (bidejci sme ograniceni so prostorot, voobicaen, dozvolen za objavuvawe na tekstot na nasiot izvestaj vo soodvetnite akti na glasilata na Univerzitetot Cv.Kiril i Metodij) nie ce se zadrzime na poznacajnite nejzini publikacii selektivno tretirani.
Po objavuvaweto na magisterskata teza Anton Panov i doktorskata disertacija za Tomo Smiqanic Bradina, d-r Jovanka Stojanovska samo za nekolku godini napisa i publikuvase nekolku oddelni knigi i studii od oblasta na literaturnata istorija, literaturnata kritika, dramskata literature i drugi podracja na literaturnata nauka. Taka, vo tekot na 1997 godina se pojavi nejzinata monografija za zivotot i tvorestvoto na poznatiot literaturen deec Voislav I. Ilic BLESOK I TRAEWE. Ovaa monoggrafska studija ne e samo od retkite poseriozni osvrti na Ilicevoto literaturno delo, tuku e najzabel;ezlivo, najseriozno monografsko testirawe za nego. Od slicen karakter e i knigata pod naslov CARSTVOTO NA ZBOROT, vo koja e dadena monografska studija za raznovidnoto literaturno, publicisticko i kriticarsko delo na eden od osnovopolozincite na literaturno teararskata kritika na Jovan kostovski, faktickiot doajen na makedonskata zurnalistika.
Od poseben , kompleksen zanrovski vid e knigata naslovena BAJKA NA zIVOTOT koja se odnesuva na mosne studiozen pregled , tretman na makedonskata knizevnost za deca i mladina vo periodot me|u dvete svetski vojni 1918-1941. Iako vo dosegasnata literaturna nauka i praktika postojat nekolku prethodno publikuvani srodni naucnoistrazuvacki pregledi i studii od nekolkumina makedonski avtori (Miodrag Drugovac, Dusko Cackov, Muris Idrizovic), monografskiot osvrt na vkupno 18 najistaknati pretstavnici na makedonskata literaturna nauka za literature za deca i mladina ja legitimira tokmu ovaa kniga na d-r Jovanka Stojanovska , poseopfatna od prethodnite, a po metodologijata na proucuvawata i prezentacijata za posovremena, pomoderna. Inaku, na stranicite na ovaa naucnoistrazuvacka tvorba taa gi Opfaca kako najstarite pretstavnici na literaturnoto tvorestvo za deca kaj makedoncite : Jordan Haxikonstantinov Xinot ( preku dramski izraz) i Grigor Prlicev (preku stihot), pa pokraj soodvetnite tvorbi na M.Cepenkov, E.Sprostranov, T.S.Bradina, N.Majski, V.Iqoski, N.J.Vapcarov, R.Petkovski, A.Krstic, M.Bogoeski, B.Bojaxiski i V.Nikoleski se do V.Kunovski, V.V.Naumcevski, N.Zekmanova i S.Janevski.
Tematski samostojna e i poslednata kniga na d-r Stojanovska izlezena od pecat vo 2001 godina MOJA ZEMJA. Ovaa kniga sodrzi vkupno 37 pokratki ogledi, osvrti, ocenki, recenzii, prikazi i literaturno kriticki tekstovi za delata na makedonski pisateli ( raskazuvaci, poeti, romansieri, dramski tvorci) dobar del od koi i pripa|aat na prerodbenskata literatura.
Kon raznovidnata bogata literaturno istrazuvacka aktivnost na d-r Jovanka Stojanovska treba da se dodadat i nejzinite prireduvacko antologicarski trudovi od povece zbornici, zbirki, izbori, antologii i drugi srodni publikacii sto ja pretstavuvaat nejzinata dejnost kako nesekojdnevno plodna. zanrovski raznovidna i recisi seopfatna.
Prof.d-r Tome Sazdov, Prof.d-r Georgi Stalev, Prof.d-r Vele Smilevski, Republika Makedonija, Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", vo Skopje Bileten na, Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij", vo Skopje br.825, Skopje, 1 april 2003