Makedonski
English

Newspaper Reports

 

Dr. Jones finishes her degree in one year

Jovanka Stojanovska Drugovac postigna vistinski record. Mozebi i edinstven. Za samo edna godina gi zavrsi studiite na Filoloskiot fakultet -grupa jugoslovenska knizevnost i toa so prosek 8,48. Nakratko, eve kako Jovanka go postignala ovoj uspeh: vo septemvri 1980 godina se zapisala na na fakultetot, a so polagawe na ispit zapocnala vo februari 1981 godina, pri sto diplomirala vo februari ova godina. Vkupno 22 ispiti, so niedna propustena sesija, odnosno nepolozen ispit. Pri ova, treba da se dodade deka Jovanka imala slusano cetiri semestri i i bile priznati dva ispiti od grupata za angliski jazik koja prethodno ja posetuvala. So visokiot prosek na polozenite ispiti taa se zdobila so pravo da polaga vo sekoja sesija, koe pravo maksimalno i go iskoristila. Za samo 6 (sest) meseci Jovanka gi ispolozila ispitite od site cetiri godini. Vo rekordno vreme, so dobri ocenki

Jordan Danilovski
„Nova Makedonija“, Skopje, 1981


Dr. Jones donates 1000 books from the library of her father Dr. Miodrag Drugovac Ph.D.

 

Od bogatata semejna biblioteka na prof.d-r Miodrag Drugovac
CE BIDAT DONIRANI 1000 KNIGI

Semejstvoto Drugovac , pocituvajki ja zelbata na pocinatiot prof. Miodrag Drugovac, odluci od bogatata semejna biblioteka da se podarat 1000 knigi na poveke institucii.
Na Somot za deca bez roditeli “11 Oktomvri” ke mu bidat podareni 200 knigi od oblasta na makedonskata literatura za deca, a na Institutot na makedonska literatura vo Skopje za prv pat od postoeweteto mu se doniraat knigi od semejna biblioteka i toa 440 od oblasta na literaturnata nauka. Spored odlukata na semejstvoto na prof.Miodrag Drugovac na decata, od seloto Pustec, R. Makedonija, ke im bidat dodeleni 460 knigi.

“Nova Makedonija”,Skopje 12 juni 2001.str.10

 

Institut za makedonska literatura
PODARENI 1000 KNIGI OD BIBLIOTEKATA NA SEMEJSTVOTO DRUGOVAC

Semejstvoto Drugovac ja ispocitta zelbata na uvazeniot prof..d-r Miodraf Drugovac od bogatata semejna biblioteka da se podarat 1000 knigi na institucii po odluka na negovite najbliski.
Domot za deca bez roditeli od Skopje “11 Oktomvri” go zbogati svojot bibliotecen fond za 200 knigi od oblasta na makedonskata literatura za deca, a Institutot za makedonska literatura vo Skopje za prv pat od postoeweto dobi na podarok knigi od edna semejna biblioteka. Podareni se 440 knigi od oblasta na literaturnata nauka. Isto taka, semejstvoto odluci 460 knigi da bidat dodeleni na decata od Pustec.

N.P.
Utrinski vesnik, 12.juni2001,16.

 

PODARENI 1000 KNIGI OD SEMEJNATA BIBLIOTEKA NA DRUGOVAC
Od bogatata semejna biblioteka na semejstvoto Drugovac, po zelba na prof.Miodrag Drugovac , podareni se 1000 knigi na isnstitucii po odluka na semejstvoto.
Na Domot za deca bez roditeli “11 Oktomvri” od Skopje podareni se 200 knigi od oblasta na makedonskata literatura za deca, 400 knigi od oblasta na literaturnata nauka podareni se na Institutot za makedonska literatura vo Skopje. Institutot za prv pat od postoeweto dobi na podarok knigi od semejna biblioteka . Spored odlukata na semejstvoto , 460 knigi ke bidat podareni na decata od Pustec.

“Vest”, Skopje, 13 juni 2001

 

DONACII
Semejstvoto na Drugovac podarin 1000 knigi
Semejstvoto na pocinatiot prof.d-r Miodrag Drugovac, pocituvajki ja negovata zelba, na nekolku institucii im podari 1000 knigi od semejnata biblioteka.
Spored odlukata na negovite najbliski 200 knigi od oblasta na makedonskata literatura za deca mu se podareni na Domot za deca bez rodite “11 Oktomvri” vo Skopje, 440 knigi od oblasta na literaturnata nauka kako podarok dobi Institutot za makedonska literatura vo Skopje, a 460 ke im bidat dodeleni na decata od Pustec.

R.R.T.
„Vecer“, 13 juni 2001,str.7


Congress held at the Macedonian Academy of Arts and Science about the poems of ACO SOPOV

Na sobirot ucestvuvaa golem broj domasn ii stranski proucuvaci na poezijata na istaknatiot makedonski poet, akademik i opstestvenik

Vo MANU vcera pocna dvodnevniot me|unaroden naucen sobir posveten na zivotot i deloto na makedonskiot poet Aco Sopov. So ovoj naucen sobir MANU se priklucuva kon odbelezuvawe na 80 godisninata od ra|aweto na eden od nejzinite osnovaci, kulturen deec, pisatel i borec. Vnimanieto sto mu go posvetuva MANU na Aco Sopov, nejzin aktiven clen vo tek na polni 15 godini ( 1967-1982) i deatel vo makedonskata kultura sozdavana vo vremenski isecok megu 1945-ta i 1982-ta godina, vazen za nejzinoto zabrzano razvivawe, me|u drugoto ke pridonese, dejnosta na Sopov da se svati i kako cinitel vo stabilizacijata na makedonskata nacija i drzava, kultura i literature- istakna akademik Gane Todorovski, pretsedatel na Organizacioniot odbor za odbelezuvawe na jubilejot vo vovedniot zbor na otvoraweto na Sobirot.

Nie mu ostavame vo zavet i amanet na potomstvoto-rece akademik Todorovski- ilustrativen primer za odgleduvawe na simpatii kon svoeto, ostavame dragocen obrazec na dorazvivawe na poznatata grigorprliceva ideja za intergeneraciska makedonska nacionalna programa, imeno na onaa poznata negova ingeniozna vizija za rakuvawe so idninata: poznaj se sebesi, pocituvajki se sebesi i zastituvaj se sebesi.

Svoeto trajno mesto vo vrvot na makedonskata poezija, literature i kultura Aco Sopov go zazede so svojata prva mladeska kniga Pesni sto pristigna vo Skopje so prvite denovi na prvata makedonska sloboda- rece pretsedatelot na MANU Mateja Matevski. Pojavata na negovata kniga Pesni Stihovi za makata i radosta slusana vo negovite opstestveni i kulturni sostojbi, go afirmira lirskoto cuvstvo kako pravo na covekot vo novoto vreme, rece akademik Matevski dodavajki deka so idnite stihovi na Sopov Nebidnina, Gledac vo pepelta, Slej se so tisinata gi potvrduva i zbogatuva tie opredelbi so koi so decenii i denes se obogatuva nasata poezija, literature i kultura.

Na otvoraweto na naucniot sobir vo MANU pozdravna rec imaa i ministerot za kultura Blagoja Stefanovski, dekanot na Filoloskiot fakultet Venko Andonovski i direktorkata na Institutot za makedonska literatura Jovanka Drugovac. Rabotniot del od sobirot pocna so izlagazeto na Edvard Monik od Juzna Afrika, koj posoci deka zborovite na Sopov prodolzuvaat da zracat kako svetilnik, da gorat kako ogin- cuvar sto ne dozvoluva nesto da iscezne od negovoto impozantno delo bez koe bi osiromasil kulturniot capital na covestvoto. (. . . ) Naucniot sobir na MANU prodolzuva denes so izlagawata na desetina makedonski proucuvaci na poetskoto tvorestvo na Aco Sopov.

V.D.
“Nova Makedonija”, Skopje,6.11.2003


Congress about the poems of Kosta Abras

Denes vo 11 casot vo Domot na kulturata „Grigor Prlicev“ vo Ohrid ke se odrzi naucen sobir po povod 125godini od ra|aweto na Kosta Abras. Naucniot sobir go orgznizira Institutot za makedonska literatura od Skopje i Sobranieto na opstina Ohrid.Sobirot ke go otvori direktorkata na Institutot za makedonska literatura d-r Jovanka Stojanovska Drugovac, koja ke govori za „Ohri|anecot Kosta Abras„.Vo ramkite na ovoj sobir svoe obrakawe ke ima i dr Violeta Piruze Tasevska koja svojot naucen trud go naslovi „Duhot na burevesnikot Kosta Abras„.Svoe izlagawe ke ima i d-r Vasil Tocinovski koj ke govori za „Intimniot poetski govor na Kosta Abras kako kolektivno memorrawe“. Naucniot sobir se realizira so finansiska podrska na ministerstvata za obrazovanie i nauka i kultura i gradot Ohrid.

Nova Makedonija“,Skopje,8.06.2004